Pozdravljeni na spletni strani
Pisarne prenove soseske Planina

Jesenske aktivnosti

Primer dobre prakse: kranjska soseska Planina

Skupina za prenovo in oživitev soseske Planina, ki je v kranjski soseski Planina v začetku leta začela z aktivnostmi skupnostne prenove, se je z jesenjo pod imenom Pisarna prenove soseske Planina vzpostavila kot pisarna lokalne prenove po zgledu primerljivih mednarodnih sosesk. V domačem okolju pa so Mestna občina Kranj, krajevne skupnosti, nevladne organizacije in društva pod koordinatorstvom Pisarne vzpostavili načine promocije praks skupnostnega urejanja javnega prostora ter aktivnosti ob celoviti prenovi ene največjih stanovanjskih naselij v Sloveniji, ki so v svoji obliki delovanja pionirski.

Pisarna prenove soseske Planina z jesenjo nadaljuje z delavnicami za prebivalce - ob četrtkih ob 17. uri v bivši trgovski šoli na Hujah, v okviru Meseca prostora organizira nacionalni posvet na temo lokalnih pisarn celovitih urbanih prenov - 18. in 19. oktobra ter oblikuje nove aktivnosti, namenjene določenih skupinam - z MiksoPlanom, urbanim festivalom mladih, ki se zgodi 8. oktobra pred OŠ Matije Čopa, nagovarja mladostnike na Planini.

 

Več informacij: na tej povezavi

 

Skupina za prenovo in oživitev soseske Planina

Skupina za prenovo in oživitev soseske Planina se kot multidisciplinarna skupina celostno in skupnostno loteva projekta prenove enega največjih stanovanjskih naselij v Sloveniji. V projektu prenove sodeluje pet oddelkov kranjske občinske uprave, štiri krajevne skupnosti, sedem nevladnih organizacij in skupina prebivalcev soseske Planina, ki ugotavljajo stanje in kakovost bivanja na Planini, oblikujejo skupnostne rešitve ter celostni načrt prenove in oživitve naselja. Način identifikacije in analize urbanističnih in socialnih problemov, postopki vključevanja laične in strokovne javnosti ter predvsem aktivna participacija prebivalstva pri oblikovanju skupnostnih rešitev celostne prenove so za naš prostor v smislu prostorskega poseganja in vsebinskega pristopa pionirski.

 

Kranjska soseska Planina, načrtovana in zgrajena kot stanovanjsko delavsko naselje, ima danes kot mnoge druge soseske v državah srednje in vzhodne Evrope neprimerne pogoje za kakovostno bivanje. Kot samostojna prostorska enota, kjer prebiva okoli 16 tisoč stanovalcev, torej četrtina občanov Kranja, mora biti deležna skrbne obravnave s končnim ciljem fizične in socialne prenove. Javni prostori soseske so slabo vzdrževani, prav tako med stanovalci ni resnejše iniciative po socialnem povezovanju. Skupaj s fizično prenovo projekt stremi k socialnemu povezovanju, ki bi izboljšalo bivanje, delo, preživljanje prostega časa in vzgojo otrok. Namen prenove in oživitve je torej usmerjen k celostni rešitvi problema za bolj kakovostno bivanje.

 

Mestna občina Kranj je izhodišče za celostno rešitev problema opredelila v Trajnostni urbani strategiji Mestne občine Kranj 2030 z ukrepom „Dostopna stanovanja in prijazne stanovanjske soseske“. Na podlagi vseh aktivnosti bo delovna skupina za prenovo in oživitev soseske Planina pripravila projektno dokumentacijo in se z njo pripravila na postopek črpanja sredstev evropske kohezijske politike.

 

Izvedeni projekti

Predstavljeni na Majskem dnevu za druženje na Planini, 21. maja

Majska košnja na Planini

Majski dan za druženje na Planini ni bil zgolj namenjen druženju sosedov, temveč je na poučen in razgiban način ustvaril optimistično ozračje za nove podvige skupine za prenovo in oživitev soseske Planina. Primarni namen majske sobote pa je bil predstaviti rezultate večmesečnega delovanja skupin prebivalcev, ki so se aktivno vključili v premike in spremembe v naselju.

 

Skupina, ki se je ukvarjala z vprašanjem prometa, je na Gubčevi ulici obnovila rumene talne oznake, ki označujejo intervencijsko pot in prepoved parkiranja, na Cesti Jake Platiše so uredili cvetlično korito, ki služi kot zaščita zelenice pred parkiranjem, z opravljeno anketo pa so pridobili še ažurne podatke o tem, koliko so prebivalci soseske pripravljeni prispevati k izgradnji podzemnih in nadzemnih garaž.

 

Zeleni Planinci so na Planini I. organizirali delavnici ureditve posameznih zelenic in javnih površin v soseski ter s številnimi prostovoljci uredili zeliščni park pred osnovno šolo Jakoba Aljaža. Zelišča so izbrali glede na njihovo enostavno oskrbo, park pa je zasnovan po principu permakulture in oblikovan kot poučen vrt, ki bo mimoidočim in otrokom približal raznolika zelišča in njihove značilnosti. Vrtiček se ponuja kot izziv stanovalcem, da pokažejo skupno odgovornost do narave na javnih površinah.

 

Skupina za šport, rekreacijo in druženje je v sklopu sobotnega dogodka organizirala športno-rekreativni dan za otroke, mlade in odrasle. Na centralnem igrišču so postavili park za rolkanje in BMX progo ter izvajali promocijo urbanih športov v soseski. Skupina se je povezala z medgeneracijskim centrom, ki je pripravil številne delavnice in opozarjal na pomembnost medgeneracijskega povezovanja.

 

Tudi skupina za otroška igrišča je svoje aktivnosti skupaj z drugimi organizacijami strnila na družabnem dogodku v soboto, ki je sledil dvema namenoma. V obliki delavnice so namreč zbirali predloge stanovalcev za nova otroška igrala, otroci pa so se lahko vidno navdušeni spuščali po napihljivem gradu, ki so ga začasno postavili na centralno igrišče Planine I.

 

Skupina za varnost je analizirala razmere na semaforiziranih križiščih soseske ter primerno označila, uredila in prilagodila pet semaforiziranih križišč oz. dvajset prehodov za pešce za slepe in slabovidne. Na semaforje so namestili ploščice z navodili o tem, za kakšen tip križišča gre in kje je varen prehod čez cesto.

 

Skupina, ki se je ukvarjala z vprašanjem gradnje objektov in postavitve urbane opreme je izdelala načrt o urbani enotni opremi, ki bi bila primerna za celotno sosesko ter predlagala izvedbeni načrt.

 

Z zaključnim sobotnim dogodkom, ki ga je pomagalo izvesti več kot dvajset kranjskih organizacij in društev in se ga udeležilo 350 prebivalcev Planine, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih ter podžupan Mestne občine Kranj Boris Vehovec in z izvedenimi projekti, ki so bili usklajeni z javnimi gospodarskimi službami in lokalno samoupravo, se je v kranjskem naselju Planina zagotovil pomemben premik v smeri skupnega sodelovanja. Planinski projekti so pokazali še enega od pomembnih mejnikov. Vključevanje stanovalcev v projekte je pri njih samih namreč spodbudilo in razvilo čut za soodgovornost pri vzdrževanju, urejanju in oblikovanju skupnega javnega prostora in družabnega življenja. Skozi procese, v katerih so stanovalci sami ali s pomočjo strokovnjakov izvedli fizične in socialne intervencije, so delovne skupine in skupina za prenovo in oživitev soseske Planina dokazali, da so cilji vključevanja skupnosti v projekt doseženi.

Projektne delavnice

Od 11. februarja do 15. marca

V torek, 15. marca 2016, smo v prostorih nekdanje trgovske šole na Hujah predstavljali mehanizme vključevanja krajevnih skupnosti, pomen multidisciplinarnosti vključenih javnosti, procese obnove in konkretne rezultate delovnih skupin stanovalcev Planine. Stanovalci so po pregledu dejanskega stanja skupaj z arhitekti, urbanisti in drugimi strokovnjaki s področja sociale, ekonomije in prostora na delavnicah, ki so potekale od 11. februarja 2016, prepoznali šest tem in podali smernice za prenovo sistemov mirujočega prometa in trajnostne mobilnosti, urbanih vrtov, parkov in zelenic, otroških igrišč, objektov in urbane opreme, športno-rekreacijskih površin ter varnosti.

 

Delavnice so pokazale, da si prebivalci:

  • želijo raznovrstnih sprememb v smeri izboljšanja kakovost bivanja v soseski,
  • želijo aktivnosti in programe za različne starostne skupine in vse generacije,
  • želijo notranjih, zunanjih, skupnostnih prostorov, kjer bi lahko programi delovali,
  • želijo, da bi jim pri tem pomagale različne organizacije, ki že delujejo v Kranju,
  • želijo in so pripravljeni prevzeti odgovornost in organizirati različne aktivnosti v soseski. Poleg pomoči sostanovalcev oz. prebivalcev soseske, si želijo pomoč tudi s strani neke vrste koordinacijska telesa oz. nekakšne pisarne, ki bi delovala v soseski.

 

1. skupina se je ukvarjala z vprašanjem prometa. Opozarjajo na nezadostno urejenost mirujočega prometa, na obremenjenost posameznih cest v soseski in na razpršeno lastništvo funkcionalnih zemljišč. Predlagajo gradnjo novih ali nadgradnjo že obstoječih podzemnih garaž s ciljem, da se ne posega na zelene površine. Predlagajo omejitev prevoza težkega motornega prometa in vzpostavitev enosmernega prometa na določenih cestah in ulicah v soseski. Za izvedbo projekta so se odločili, da pridobijo ažurne podatke o tem, koliko so prebivalci soseske pripravljeni prispevati k gradnji podzemnih ali nadzemnih garaž.

 

2. skupina, ki si je nadela ime Zeleni Planinci, se je ukvarjala z vprašanjem ureditve vrtov in zelenic. Opozarjajo na izzive ohranjanja in ureditve zelenic ter spodbujanja urbanega vrtnarjenja. Predlagajo vzpostavitev urbanih vrtov, zasaditve dreves, postavitev pitnikov za vodo in košev ter vzpostavitev povezovalne poti med vsemi tremi Planinami. Za izvedbo projekta so se odločili, da na Planini II, ki predstavlja geometrično središče soseske, organizirajo delavnice ureditve posameznih zelenic oz. javnih površin skupaj s tam živečimi prebivalci in na podlagi njihovih želja.

 

3. skupina se je ukvarjala z vprašanjem gradnje objektov in postavitve urbane opreme. Opozarjajo na ohranjanje javnih površin, na oblikovanje enotnih standardov urbane opreme in poživitev soseske z manjšimi intervencijami oz. opremo (napisi, informacijske table itd.). Predlagajo enotno obnovo igral, klopi, podhodov, bolj urejeno zbiranje komunalnih odpadkov, ureditev črnih gradenj med bloki in ureditev bivšega samskega doma. Za izvedbo projekta so se odločili, da bodo izdelali načrt o enotni urbani opremi, ki bi bila primerna za celotno sosesko, s predlogi za izvedbo načrta.

 

4. skupina se je ukvarjala z vprašanjem športa, rekreacije in druženja. Opozarjajo na pomanjkanje primernih prostorov za druženje mladih in starejših v soseski ter na pomanjkanje aktivnosti s ciljem medgeneracijskega povezovanja. Predlagajo vzpostavitev Mladinskega centra in Centra za urbane športe, vzpostavitev Centra dnevnih aktivnosti za starejše in organizacijo javnih prireditev za vse generacije. Za izvedbo projekta so se odločili, da bodo na zunanjih površinah bivše trgovske šole organizirali javni družabni dogodek z namenom promocije urbanih športov in medgeneracijskega povezovanja.

 

5. skupina se je ukvarjala z vprašanjem varnosti. Opozarjajona nezadostno varnosti v garažah, v cestnem prometu in na pomanjkljivo prometno varnosti ranljivih skupin, kot so otroci, starejši, slepi in slabovidni. Predlagajo odpravo ali primerno označitev ovir za slepe in slabovidne, namestitev varnostnih kamer v garažah, namestitev fizičnih ovir za umiritev motoriziranega prometa na določenih ulicah in cestah. Za izvedbo projekta so se odločili, da na področju soseske uredijo oz. primerno označijo enega izmed prehodov za pešce, ki bo prilagojeno slepim in slabovidnim.

 

In še zadnja, 6. skupina, se je ukvarjala z vprašanjem otroških igrišč. Opozarjajo na nezadostno urejenost in primerno vzdrževanje otroških igrišč, na pomanjkanje igrišč oz. na njihovo neenakomerno razporeditev po soseski in na pomanjkanje igral za različne staroste skupine otrok. Predlagajo ureditev in dopolnitev obstoječih igrišč in igral ter gradnjo novih igrišč na Planini I in III. Za izvedbo projekta so se odločili, da bodo organizirali manjši dogodek za predšolske otroke, otroke prve triade osnovne šole in njihove starše, prav tako na zunanjih površinah bivše trgovske šole in v sodelovanju z drugim organizacijami.

 

Prijava na e-novice